Glasbena šola Ljubljana Moste - Polje
Novice

200-letnica javnega glasbenega šolstva na Slovenskem 1816-2016




200 let JGŠ

200-letnica javnega glasbenega šolstva na Slovenskem 1816-2016

Ivan Florjanc: 200 LET JAVNEGA GLASBENEGA ŠOLSTVA
Kaj praznujemo?
Pred 200 leti je 7. novembra 1816 zaživel pouk glasbe na Javni glasbeni šoli pri Ljubljanski normalki. Med kandidati za ravnatelja in učitelja je bil tudi slavni skladatelj Franz Schubert.
Imel je priporočilo Antona Salierija, vodje cesarske dvorne kapele na Dunaju. V Ljubljani pa ga je med posebej priporočene uvrstil škofijski ordinariat. Iskali pa so odraslega in že preizkušenega učitelja, ki bo vodil novoustanovljeno glasbeno šolo. Takrat komaj 18-letni Franz Schubert tako ni prišel v najožji izbor. Izbran je bil učitelj glasbe v Celovcu Franc Sokol (že poročen in oče sina), rojen na Češkem, dober organist, pianist, pevec, violinist in klarinetist. Glasbena šola je takoj zacvetela. Predmete je določal pravilnik (petje, violina, klavir, orgle in generalni bas).
Kdo so bili pobudniki?
Začudili se boste odgovoru: glavni in najmočnejši pobudnik je bila kar Glasba sama. Rekli so ji še vedno Domina Musica (Gospa Glasba) ali krajše gospa Harmonia. In to zaradi spoštovanja in cene, ki jo je uživala. Tisti, ki je želel veljati za izobraženega, ni smel biti neuk v glasbi. Glasba je bila tedaj še vedno popolnoma enakovredna matematiki, astronomiji, gramatiki, retoriki in filozofiji (dialektiki). Še več. Glasba je bila močna povezovalka vseh teh ved. Zato preprosto ni mogla manjkati na nobeni šoli na nižji, srednji in višji ravni. Tako je bilo v Evropi že od grške antike, ves srednji vek, sploh pa v časih humanizma, renesanse in baroka. Za Ljubljano in mnoge druge slovenske kraje vemo, da je bila glasba ves čas zelo visoko cenjena v celotni naši domovini, v mestih in na podeželju enako, in to od ustoličevanj karantanskih knezov na Gosposvetskem polju naprej. Academia Phil - Harmonicorum (1701), danes je to Slovenska filharmonija, in za njo Filharmonična družba v Ljubljani nista nastajali kar tako. Pa to tudi v naši dolgi zgodovini nista bili edini glasbeni ustanovi na Slovenskem.
Zakaj ustanoviti ravno glasbeno šolo na javni šoli?
Glavni ustanovitelj je bil čas razsvetljenstva pa tudi šolska reforma Marije Terezije in Jožefa II, ki je zahtevala ustanavljanje obveznega šolanja po vsem cesarstvu (1773, oz. 1777). Še močneje je šolstvo po vsej Sloveniji razgibal čas Ilirskih provinc pod Francozi (1809-1813). Takrat postane po Vodnikovi zaslugi tudi slovenščina obvezen učni predmet in zato tudi šolanje Slovencem bolj prijazno, ker je končno materinščina bila javno spoštovana. Razsvetljeni človek tudi v glasbi ni smel biti neuk. Tako je trdil znameniti razsvetljenec J. J. Rousseau, ki je tudi sam bil ne le vpliven mislec svojega časa temveč tudi odličen glasbenik in celo vešč skladatelj. Po vsej Evropi so začele cveteti glasbene ustanove, kjer so načrtno poučevali glasbo ne le otroke bogatih temveč tudi revnih. Tudi Slovenija ni mogla izostati. Konkretno pobudo za glasbeno šolo pri Ljubljanski normalki je dal gubernij že 15. 11. 1814. Gonilna sila pa je bila Filharmonična družba (naslednica leta 1701 ustanovljene Academije Phil - Harmonicorum) in številni razsvetljeni izobraženci v Ljubljani, vseh stanov in družbenih slojev. Želeli so namreč, da se tudi bodoči učitelji izobrazijo v glasbi podobno, kot se je dotlej dogajalo v Glasbeni šoli pri ljubljanski stolnici (ponovno zaživela 13. 8. 1807), kjer so poučevali predvsem semeniščnike oz. bodoče duhovnike in cerkvene pevce. Bodoči učitelji, ki bodo nosilci izobrazbe in omike tako v mestih kot na podeželju po Sloveniji, pač niso mogli biti brez temeljite glasbene izobrazbe.
Tako je – ob vzponih in padcih – ostalo do današnjega dne. To letos praznujemo.

Alojz Lopič, Kic Notranjske: Ob 200 letnici
Evropa se je osvobodila spon srednjega veka in proti koncu 18. stoletja se je družbeni ustroj spremenil. Dela Bacha, Vivaldija, Mozarta, Haydna in mnogih drugih glasbenikov so zahtevala več in bolj strokovno izobraženih izvajalcev. Razna glasbena in kulturna društva so bila zainteresirana za strokovno glasbeno šolo in novembra 1815 je dvorna pisarna na Dunaju dovolila odprtje Javne glasbene šole pri normalki v Ljubljani. Javna glasbena šola je s poukom, ki ga je vodil Franc Sokoll, pričela 7. 11. 1816.
Javna glasbena šola se je s svojimi vzponi in padci, v težkih razmerah, obržala 59 let. V tem času sta glasbeno šolo ustanovile tako Filharmonična družba kot Glasbena matica in Glasbena matica je svoj višek dosegla z ustanovitvijo konservatorija leta 1919. Po drugi svetovni vojni je sledil razcvet javnega (državnega) glasbenega šolstva in danes je v Sloveniji 54 javnih glasbenih šol in 13 zasebnih glasbenih šol.

Neža Gruden, ravnateljica Glasbene šole Kamnik: ZAKAJ SE MORAMO SPOMINJATI?
V preambuli Pogodbe o ustavi za Evropo, katere osnutek so v imenu državljanov in držav Evrope pripravili člani Evropske konvencije in so jo podpisale vse članice, je zapisano, da »Evropska skupnost temelji na kulturni, verski in humanistični dediščini Evrope, iz katere so se razvile univerzalne vrednote nedotakljivosti in neodtujljivosti človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in pravne države«.

Kako daleč moramo seči, da ponovno najdemo temelje kulture, vere in humanizma zapisane v preambuli?  Morda do samega rojstva Evrope v  antični Grčiji pred dvema tisočletjema in pol? Če še vedno delimo mnenje, da smo dediči grške antične misli, ki je pot nadaljevala na Apeninski polotok, od tod pa se razširila po celi Evropi, potem se moramo vprašati, na katerih osnovah temelji vznik evropske kulture. Ob prebiranju grških mislecev ugotovimo, da je bilo eno izmed osrednjih vprašanj grške družbe, kako vzgajati in izobraževati otroke, da odrastejo v vrle ljudi, ki stremijo k Lepemu in Dobremu. Na podlagi tega vprašanja so izoblikovali izobraževalni sistem, ki je poleg znanstvenim disciplinam, matematiki in medicini, enako pozornost posvečal tudi urjenju telesa in vzgoji duha v obliki poučevanja glasbe, poezije in filozofije. Grški ideal vzgoje se je malce spremenjen prenesel v srednji vek (trivij, kvadrivij), vplival na novi vek, glasbena vzgoja pa je bila skozi stoletja vedno osrednji del vseh izobraževalnih sistemov.

Ideje razsvetljenstva, ki so vplivale na nastanek Deklaracije o pravicah človeka in državljana, enega ključnih dokumentov francoske revolucije, na katerih prav tako sloni preambula, so pravico do izobrazbe razširile na vse ljudi (»Ljudje se rodijo in živijo svobodni ter enaki v pravicah«). Te ideje so vplivale na uvedbo splošne šolske obveznosti in botrovale nastajanju javnih glasbenih šol. Na Kranjskem je bila prva ustanovljena leta 1816 v okviru ljubljanske normalke.
Danes, ko neprestano poslušamo o krizi vrednot, ko se sprašujemo o smiselnosti obstoja Evrope kot skupnosti držav, ko nimamo predstave kakšno prihodnost hočemo, bi se morali ponovno vrniti k izvorom. Šele ko bomo ponovno premislili in si odgovorili na vprašanje Od kod prihajamo?, tudi odgovora na vprašanji Kdo smo? in Kam gremo? ne bosta nerešljivi uganki. Tega pa ne bomo dosegli, če prihodnjih rodov ne bomo vzgajali in izobraževali v duhu začetkov!



 

Objavljeno: 16.09.2016


Nazaj na prvo stran | Arhiv novic